Kanada Vsebina Zgodovina | Geografija | Industrija | Prometno omrežje | Gospodarstvo | Demografija | Viri | Glej tudi | Zunanje povezave | Navigacijski meni 45°24′N, 75°40′W"Official Languages Act"prvotnega spletiščaQueen and Canada - The Royal Household"Canada's population clock""Canada""The World Factbook: Canada"Birth of the Canadian flagFirst "Canadian flags""Status of the French language""Official Languages"Consolidation of (S.Nu. 2008,c.10) (NIF) Official Languages ActConsolidation of Inuit Language Protection ActPopulation by language spoken most often and regularly at home, age groups (total), for Canada, provinces and territoriesUradna spletna stran vladeTuristični urad KanadeAtlas KanadeKulturni portaluuuuuuWorldCat Identities136600716n790072330000 0004 0377 19944029456-0027250679cb120149708(data)337800564831ge129527
Ustavne monarhijeSevernoameriške državeBivše britanske kolonijeFrankofonske državeSkupnost narodovOrganizacija ameriških državAzijsko-Pacifiško ekonomsko sodelovanjeKanada
obmorskadržavaSeverni AmerikiZDAAljaskaAtlantskega oceanaTihega oceanaArktičnega oceanaSevernega tečajaGrenlandijeDanskiNove FundlandijeotokaFrancijeRusijoZDAenergetskogospodarstvoIrokezovAzijeožinoBeringov prelivnaravnimi bogastvičlovekaživaliNomadskegozdov1000obaleSeverne AmerikeVikingioporiščeKrištof Kolumbodkril AmerikokolonialneŠpanijaAnglijaFrancijaprevladocelini15. stoletjuJohn CabotHenrika VII.pomorščakJacques CartierReke sv. Lovrencafrancoskeraziskovalcimisijonarji16. stoletjuHuruneAlgokineIrokeze1600Nova AnglijaHenry Hudsonkrzna1670Družbo Hudsonovega zaliva17. stoletja16821759zvijačo1763Parizumirovna pogodbaquebeškim aktomrimsko-katoliškeverefrancoska kulturaAmeriško revolucijorojalisti19. stoletjuškotskiirski1791kolonijaZgornjo KanadoSpodnjo Kanado1837reformeKanadsko provincoglavno mestoMontrealOttawa1867provincJohn A. Macdonald1858Nova KaledonijaBritanska Kolumbijaželeznicopacifiške železniceEvrope17. stoletjavojnNovo ŠkotskoHudsonovega zalivafrancosko1867OntarioQuebecNovi BrunswickNova Scotiaparlamentbritanski monarhgeneralni guverner1905OZNNATOangleškofrancoskoQuebec1949Nove Fundlandijeplebiscitomfederacijiobmorska državaSeverni AmerikiZDAzvezno državoAljaskomejaAtlantskega oceanaTihega oceanaloviščNove FundlandijegoragozdovSkalnega gorovjaWindsorvzporednikuArktičnega oceanaozemeljske zahteveSevernega tečajaozemeljske vodeGrenlandijeDanskiSaint-Pierre in MiquelonFrancijepreriježivinorejopšenicegozdovtundreskalnogorovjejavorjevlistsedmih svetovnih industrijskih velesilrazvitosvetovnem trgukonkurenčnoindustrijonaravnem bogastvuenergijiZDAkapitalaavtomobilskikemičnielektrotehničnielektronskipremognaftazemeljski plinvodna silaVelikih jezerReke svetega Lovrencapanogamiletalska industrijaindustrija prometnih sredstevvisokotehnološka industrijakovinskihnekovinskihrudahporabnic energijehidroenergetskihOntariuQuebecuAvtomobilska industrijakemična industrijapetrokemičnafarmacevtska industrijaorganske kemijeumetnih gnojilsurovinuvoženihŽivilska industrijaprometnih potiMontrealaQuebec Cityjaprerijskihdržavnimi naložbamiraziskovanjerazvojletalski industrijiBombardierBell Helicopterturbinskih helikopterjevPratt & WhitneyangleščinafrancoščinaFrancoščinaQuébecNew BrunswickOttawaPortorikoAmeriški Deviški otokiNavassaSerranilla BankPetrel IslandsAntigva in BarbudaAvstralijaBahamiBangladešBarbadosBelizeBocvanaBrunejKamerunKanadaCiperDominikaEsvatiniFidžiGrenadaGvajanaIndijaJamajkaKenijaKiribatiLesotoMalaviMalezijaMaldiviMaltaMavricijMozambikNamibijaNauruNigerijaPakistanRuandaSveti Kitts in NevisSveta LucijaSveti Vincencij in GrenadineSamoaSejšeliSingapurTanzanijaTongaTuvaluUgandaVanuatuZambijaAshmorovi in Cartierovi otokiNiueTokelauAngvilaBermudiGibraltarGuernseyJerseyMonserratAvstralijaAvstrijaBelgijaČeškaDanskaFinskaFrancijaGrčijaIslandijaIrskaItalijaJaponskaJužna KorejaKanadaLuksemburgMadžarskaMehikaNemčijaNizozemskaNorveškaNova ZelandijaPoljskaPortugalskaSlovaškaŠpanijaŠvedskaŠvicaTurčijaZdružene države AmerikeZdruženo kraljestvo
(function()var node=document.getElementById("mw-dismissablenotice-anonplace");if(node)node.outerHTML="u003Cdiv class="mw-dismissable-notice"u003Eu003Cdiv class="mw-dismissable-notice-close"u003E[u003Ca tabindex="0" role="button"u003Eskriju003C/au003E]u003C/divu003Eu003Cdiv class="mw-dismissable-notice-body"u003Eu003Cdiv id="localNotice" lang="sl" dir="ltr"u003Eu003Cdiv style="text-align:right; font-size:80%; margin-right:12px;"u003Eu003Ciu003EDelovanje in razvoj Wikipedije omogočajo vaši u003Ca href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Zbiranje_prispevkov" class="extiw" title="wikimedia:Zbiranje prispevkov"u003Eprispevkiu003C/au003E!u003C/iu003Eu003C/divu003Eu003C/divu003Eu003C/divu003Eu003C/divu003E";());
Kanada
Jump to navigation
Jump to search
Canada | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| ||||||
Geslo: A Mari Usque Ad Mare (latinsko) »Od morja do morja« | ||||||
Himna: »O Canada« Kraljevska himna: »God Save the Queen« | ||||||
 | ||||||
| Glavno mesto | Ottawa | |||||
| Največje mesto | Toronto | |||||
| Uradni jeziki | angleščina in francoščina | |||||
| Priznani regionalni jeziki | inuktitut, inuinnaqtun, Cree, Dëne Sųłiné, Gwich’in, Inuvialuktun, Slavey in Tłįchǫ Yatiì[1] | |||||
Etnične skupine | 80,0% belcev/Evropejcev (Angleži, Francozi, Škoti, Irci, Nemci, drugi)[2] 4,0% južnoazijcev 3,9% Kitajcev 3.8% staroselcev 3,3% Azijcev od drugod 2,5% črncev/Afričanov 2,5% drugih[3] | |||||
| Demonim | Kanadčan | |||||
| Upravljanje | Federalna parlamentarna demokracija in ustavna monarhija[4] | |||||
| - | Monarh | Elizabeta II. Britanska | ||||
| - | Generalni guverner | David Johnston | ||||
| - | Ministrski predsednik | Justin Trudeau | ||||
| Ustanovitev | ||||||
| - | zakon o britanski Severni Ameriki: | 1. julij 1867 | ||||
| - | Westminstrski statut: | 11. december 1931 | ||||
| - | Kanadski akt: | 17. april 1982 | ||||
| Površina | ||||||
| - | skupaj: | 9.984.670 km² (2.) | ||||
| - | voda (%): | 8,92 (891,163 km²) | ||||
| Prebivalstvo | ||||||
| - | ocena 2009: | 33.699.000 [5] (36.) | ||||
| - | štetje 2006: | 31.612.897 | ||||
| - | gostota: | 3,2/km² (219.) | ||||
BDP (PKM) | ocena 2008 | |||||
| - | skupaj: | 1,303 bilijona US$[6] (14.) | ||||
| - | na prebivalca: | 39.183 US$[6] (13.) | ||||
BDP (nominalno) | ocena 2008 | |||||
| - | skupaj: | 1,511 bilijona US$[6] (9.) | ||||
| - | na prebivalca: | 45.428 US$[6] (18.) | ||||
Gini | 32,1 (2005)[7] | |||||
HDI (2006) |  0.967 (visok) (3.) | |||||
| Valuta | dolar ($) ( CAD) | |||||
| Časovni pas | (UTC−3,5 do −8) | |||||
| - | poletni (DST): | (UTC−2,5 do −7) | ||||
| Vrhnja domena (TLD) | .ca | |||||
| Klicna koda | ++1 | |||||
Kanada je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu). Država se razteguje od Atlantskega oceana na vzhodu do Tihega oceana na zahodu. Kanada se na severu dotika tudi Arktičnega oceana, kjer se njene ozemeljske zahteve razširjajo do Severnega tečaja. Kanadske ozemeljske vode na severovzhodu mejijo na ozemeljske vode Grenlandije, ki pripada Danski, tik pred obalo Nove Fundlandije se nahajta še otoka Saint-Pierre in Miquelon, ki sta sestavni del Francije.
Kanada je za Rusijo na svetu druga največja država po površini, vendar ima zelo majhno gostoto poseljenosti z le 32 milijoni prebivalcev (večina jih živi na jugu države vzdolž meje z ZDA), kar je malo za državo te velikosti. Kanada je sodobna, tehnološko napredna in energetsko samozadostna država. Njeno gospodarstvo močno temelji na izkoriščanju naravnih virov.
Ime je dobila po besedi kanata, ki v jeziku Irokezov pomeni »vas«, »naselbina«.
Vsebina
1 Zgodovina
2 Geografija
2.1 Province in ozemlja
2.2 Zastava
3 Industrija
4 Prometno omrežje
5 Gospodarstvo
6 Demografija
6.1 Jeziki
7 Viri
8 Glej tudi
9 Zunanje povezave
Zgodovina |
Jacques Cartier
Prvi prebivalci Kanade so prišli pred več kot 20.000 leti iz Azije po kopnem čez ožino, ki jo danes poznamo kot Beringov preliv. Našli so nenaseljeno celino z naravnimi bogastvi, ki so lahko preživljala človeka in živali. Nomadske skupine so prišle do gozdov na vzhodnem delu dežele približno 1000 let pr. n. št.
Okoli leta 1000 so pripluli do obale Severne Amerike Vikingi in na severu Nove Fundlandije ustanovili majhno oporišče. Ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko, so takratne kolonialne sile - Španija, Anglija in Francija začele tekmovati za prevlado na odkriti celini. V 15. stoletju je John Cabot prispel do vzhodne obale Nove Fundlandije in jo razglasil za last angleškega kralja Henrika VII.. Konec 15. stoletja je francoski pomorščak Jacques Cartier raziskoval ustje Reke sv. Lovrenca in ustanovil prve francoske naselbine, francoski raziskovalci in misijonarji so v 16. stoletju v notranjosti dežele naleteli najprej na Hurune, Algokine in Irokeze. Prva prava oporišča so nastala šele po letu 1600. Francozi so se tako ustalili ob Reki sv. Lovrenca, Angleži pa so se naselili najprej na vzhodni obali celine (Nova Anglija), hkrati pa so iskali severozahodni prehod skozi arktične vode. Henry Hudson je pri tem odkril zaliv, ki je pomenil pristop do neizmerno bogatih virov krzna na celini. Leta 1670 so ustanovili Družbo Hudsonovega zaliva. Proti koncu 17. stoletja je postalo tekmovanje med Anglijo in Francijo še bolj izrazito. Leta 1682 so se začeli spopadi med obema silama. Leta 1759 so britanske čete z zvijačo premagale Francoze in leta 1763 je bila v Parizu podpisana mirovna pogodba, s katero se je končalo obdobje francoske oblasti v Kanadi. S quebeškim aktom so Britanci zagotovili francoskemu prebivalstvo Nove Francije pravico do rimsko-katoliške vere, francoskih zakonov in drugih privilegijev. Tako so omogočili, da se je francoska kultura obdržala na celini. Med Ameriško revolucijo so Kanado preplavili britanski rojalisti, ki so morali zapustiti Novo Anglijo. Njim so v 19. stoletju sledili škotski in irski priseljenci.
Ustavno je Kanada začela obstajati leta 1791 ko se je angleška kolonija razdelila na Zgornjo Kanado, ki je bila britanska in Spodnjo Kanado, ki je bila francoska. Leta 1837 je prišlo v Zgornji in Spodnji Kanadi do vstaj zaradi družbene napetosti in naraščajočega razočaranja zaradi omejitev, ki jih je vsiljeval britanski sistem uprave. Britanska vlada je privolila v reforme in tako sta bili obe Kanadi združeni z aktom o združitvi v Kanadsko provinco, katere glavno mesto je bilo sprva Montreal nato pa Ottawa. Leta 1867 je Kanada z zakonom o britanski Severni Ameriki postala zvezna država, ki jo je sestavljalo 5 provinc. Prvi zvezni ministrski predsednik in tudi njen ustanovitelj je bil John A. Macdonald.
Leta 1858 je Nova Kaledonija postala britanska kolonija Britanska Kolumbija. Ko so ji obljubili, da bodo zgradili železnico, se je pridružila federaciji. Gradnja kanadske pacifiške železnice je odprla zahod in priseljenci iz Evrope so ustvarili družbeni mozaik, ki je značilen za zdajšnje prerijske province.
Spreminjanje upravne delitve ozemlja Kanade od leta 1867
Že sredi 17. stoletja je prišlo do tekmovanj med Francijo in Anglijo za nova ozemlja. Nasprotja med Francijo in VB so med letoma 1689 in 1763 pripeljala do štirih vojn med priseljenci v novem svetu, v katerih je Francija postopoma izgubila večino ozemelj. Veliki Britaniji je morala prepustiti Novo Fundlandijo, Novo Škotsko in ozemlje okrog Hudsonovega zaliva. Čeprav je Kanada postala del Britanskega imperija, je bil francoski vpliv vedno močan in mnogi Kanadčani še danes govorijo francosko.
Leta 1867 je Kanada z zakonom o britanski Severni Ameriki postala zvezna država, ki so jo sestavljale province Ontario, Quebec, Novi Brunswick in Nova Scotia. Imela je parlament po britanskem vzoru, državni poglavar pa je ostal britanski monarh, ki ga je zastopal generalni guverner.
Od leta 1905 dalje so se širile in nastajale nove province. Kanada se je od združitve uspešno politično uveljavljala navzven - med drugim je bila med ustanoviteljicami OZN in NATO - nikoli pa ji ni uspelo odpraviti notranjih nasprotij med angleško in francosko govorečima deloma prebivalstva v provinci Quebec. Kanada kakršno poznamo danes, obstaja šele od leta 1949, ko so se prebivalci Nove Fundlandije s plebiscitom odločili za priključitev h kanadski federaciji. To pa je bila zadnja stopnja v procesu, ki je potekal več kot štiri stoletja.
Geografija |
Kanada leži severno od ekvatorja ter zahodno od začetnega poldnevnika v Greenwichu.
Kanada je tudi najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljasko) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu). Država se razteza od Atlantskega oceana na vzhodu do Tihega oceana na zahodu. Kanada se razteza od bogatih lovišč v vodah okrog Nove Fundlandije do visokih gora in prostranih gozdov Skalnega gorovja. Najjužnejšo mesto Windsor leži na 42. vzporedniku, na severu pa sega Kanada vse do 84. vzporednika. Kanada se na severu dotika tudi Arktičnega oceana, kjer se njene ozemeljske zahteve razširjajo do Severnega tečaja. Kanadske ozemeljske vode na severovzhodu mejijo na ozemeljske vode Grenlandije, ki pripada Danski, tik pred obalo Nove Fundlandije se nahajata še otoka Saint-Pierre in Miquelon, ki sta sestavni del Francije.
V sredini Kanade ležijo prerije, ravna prostranstva, ki jih uporabljajo predvsem za živinorejo in pridelovanje pšenice. Severna Kanada je pokrita z velikimi predeli gozdov in tundre, na zahodu države pa prevladuje skalno gorovje.
Province in ozemlja |
Kanada je upravno razdeljena na 10 provinc in 3 ozemlja. Province imajo precej močne pristojnosti ter relativno veliko samostojnost, medtem ko so ozemlja bolj podrejena zvezni vladi. Province in ozemlja imajo svoja lastna enodomna zakonodajna telesa.
Province | Ozemlja |
|---|---|
|
|
