1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek. Številka leta je palindrom, naslednje palindromno leto je bilo 2002.

Dogodki |

Januar – marec |

Prizori iz zalivske vojne

• 
  5. januar - gruzijska vojska napade glavno mesto Južne Osetije Chinvali; začetek vojne v Južni Osetiji.


• 
  8. januar - srbske oblasti si iz primarne emisije pri Jugoslovanski narodni banki prisvojijo 1,4 milijarde dolarjev (18 milijard in 243 milijonov dinarjev) za svoje potrebe - začetek razpada jugoslovanskega ekonomskega sistema.


• 
  13. januar - sovjetske sile zasedejo Vilno da bi preprečile osamosvajanje Litve.


• 
  17. januar -
  
  • 
    zalivska vojna: z zračnimi napadi na cilje v Iraku se prične operacija Puščavski vihar.
  
  
  • 
    Harald V. postane kralj Norveške ob smrti svojega očeta Olafa V.
    
  
  


• 
  26. januar - s strmoglavljenjem diktatorja Mohameda Siada Barreja se prične državljanska vojna v Somaliji.


• 
  7. februar - Začasna irska republikanska armada izvede napad z minometom na uradno rezidenco britanskega premierja Johna Majorja med sestankom kabineta.


• 
  9. februar - razpad Sovjetske zveze: volivci v Litvi na referendumu izglasujejo neodvisnost od Sovjetske zveze.


• 
  15. februar -
  
  • predstavniki Češkoslovaške, Madžarske in Poljske povežejo države v t. i. Višegrajsko skupino za medsebojno pomoč pri prehodu v svobodno tržno gospodarstvo.
  
  
  • 
    zalivska vojna: ameriške enote prečkajo mejo med saudsko-kuvajtsko mejo in pričnejo prodirati proti glavnemu mestu; začetek kopenske faze operacije Puščavski vihar.
  
  


• 
  20. februar - slovenska skupščina s sprejetjem 19. amandmaja k ustavi izstopi iz pravnega reda SFRJ.


• 
  26. februar - iraški voditelj Sadam Husein oznani umik iraških sil iz Kuvajta; te ob odhodu vžgejo kuvajtska naftna polja.


• 
  3. marec -
  
  • 
    razpad Sovjetske zveze: volivci v Latviji in Estoniji na referendumih izglasujejo neodvisnost od Sovjetske zveze.
  
  
  • naključni mimoidoči posname kako losangeleški policisti brutalno pretepajo črnskega prestopnika Rodneyja Kinga.
  
  


• 
  15. marec -
  
  • zaradi neuspeha predloga JLA da se v Jugoslaviji razglasijo izredne razmere odstopi predsednik Predsedstva Borisav Jović.
  
  
  • združena Nemčija formalno pridobi popolno neodvisnost, ko se članice Zavezniškega nadzornega sveta odpovejo vsem preostalim pravicam.
  
  


• 
  31. marec -
  
  • 
    razpad Sovjetske zveze: volivci v Gruziji na referendumu izglasujejo neodvisnost od Sovjetske zveze.
  
  
  • v Albaniji potekajo prve večstrankarske volitve po padcu režima Hodževega naslednika Ramiza Alie.
  
  

April – junij |

Posledice katastrofalnega ciklona v Bangladešu

• 
  3. april - Varnostni svet OZN sprejme resolucijo 687 o prekinitvi ognja, po kateri mora Irak uničiti vse biološko in kemično orožje ter balistične izstrelke z dometom nad 150 km.


• 
  29. april - eden najhujših tropskih ciklonov v zgodovini prizadene jugovzhod Bangladeša; v divjanju nevihte umre približno 138.000 ljudi, 10 milijonov jih ostane brez domov.


• 
  2. maj - spopad v Borovem selu: v oboroženem spopadu v vasi Borovo pri Vukovarju umre 12 hrvaških policistov in trije Srbi, zaradi česar posreduje JLA; dogodek predstavlja eno pomembnejših zaostritev odnosov v tem letu, ki so privedli do vojn na ozemlju nekdanje Jugoslavije.


• 
  18. maj - Somaliland razglasi neodvisnost od Somalije.


• 
  19. maj - hrvaški volivci na referendumu z veliko večino potrdijo neodvisnost Hrvaške.


• 
  21. maj - predsednik Etiopije Mengistu Hajle Marjam pobegne iz države, s čemer se konča tamkajšnja državljanska vojna.


• 
  23. maj - pekrski dogodki: enota JLA z oklepniki obkoli 710. učni center TO v Pekrah pri Mariboru in zahteva predajo.


• 
  12. junij - Boris Jelcin je izvoljen za prvega predsednika Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR).


• 
  15. junij - na Filipinih izbruhne ognjenik Pinatubo. Drugi najmočnejši kopenski izbruh tega stoletja povzroči smrt 800 ljudi.


• 
  25. junij - Slovenija in Hrvaška razglasita neodvisnost od Jugoslavije; slovenska skupščina na ta dan sprejme ustavno listino, ustavni zakon in Deklaracijo o neodvisnosti.


• 
  27. junij - 7. julij - vojna za neodvisnost Slovenije.

Julij – september |

• 
  1. julij - na srečanju voditeljev vzhodnoevropskih držav v Pragi je uradno razpuščen Varšavski pakt.


• 
  7. julij - s podpisom Brionske deklaracije se konča vojna v Sloveniji.


• 
  31. julij - ameriški predsednik George H. W. Bush in predsednik Sovjetske zveze Mihail Gorbačov podpišeta sporazum START I o omejevanju strateške oborožitve.


• 
  8. avgust - zruši se Varšavski radijski stolp, takrat najvišja zgradba na svetu.


• 
  19. – 21. avgust - avgustovski državni udar: člani trde linije v sovjetski vladi poskušajo na silo odstraniti predsednika Mihaila Gorbačova.


• 
  20. avgust - Estonija postane neodvisna država.


• 
  21. avgust - Latvija postane neodvisna država.


• 
  24. avgust - Ukrajina postane neodvisna država.


• 
  25. avgust - Belorusija postane neodvisna država.


• 
  27. avgust - Moldavija postane neodvisna država.


• 
  30. avgust - Azerbajdžan postane neodvisna država.


• 
  31. avgust - Kirgizija in Uzbekistan postaneta neodvisni državi.


• 
  6. september -
  
  • Sovjetska zveza prizna neodvisnost baltiških držav.
  
  
  • 
    Leningrad je ponovno preimenovan v Sankt Peterburg.
  
  


• 
  8. september - makedonski volivci na referendumu podprejo osamosvojitev Makedonije.


• 
  9. september - Tadžikistan razglasi neodvisnost od Sovjetske zveze.


• 
  19. september - v italijanskih Alpah je odkrito mumificirano truplo Ötzija iz bakrene dobe.


• 
  21. september - Armenija postane neodvisna država.


• 
  22. september - kumranski rokopisi so prvič predstavljeni javnosti.

Oktober – december |

Prestreljen vodni stolp v Vukovarju

• 
  1. oktober - JLA prične z obleganjem Dubrovnika, propad dogovora o premirju sklenjenega teden prej.


• 
  5. oktober - Linus Torvalds objavi prvo različico jedra operacijskega sistema Linux.


• 
  7. oktober - slovenski parlament sprejme odločitev o novi slovenski valuti - tolarju.


• 
  26. oktober - zadnji vojak JLA zapusti Slovenijo.


• 
  27. oktober -
  
  • na Poljskem potekajo prve svobodne parlamentarne volitve.
  
  
  • 
    Turkmenistan razglasi neodvisnost od Sovjetske zveze.
  
  


• 
  29. oktober - ameriška sonda Galileo opravi prvi bližnji mimolet asteroida (951 Gaspra) v zgodovini.


• 
  6. november - uradno je razpuščena sovjetska tajna služba KGB.


• 
  7. november - košarkar ekipe Los Angeles Lakers Magic Johnson oznani, da ima AIDS, s čemer se praktično konča njegova kariera.


• 
  18. november - srbske sile po 87-dnevnem obleganju zavzamejo Vukovar in izvedejo pokol med branilci ter civilisti.


• 
  20. november - v Sloveniji je sprejet zakon o denacionalizaciji.


• 
  27. november - Varnostni svet OZN z resolucijo ustvari podlago za napotitev mirovnih enot na ozemlje nekdanje Jugoslavije.


• 
  28. november - Južna Osetija razglasi neodvisnost od Gruzije.


• 
  8. december - voditelji Rusije, Belorusije in Ukrajine podpišejo dogovor s katerim je ustanovljena Skupnost neodvisnih držav.


• 
  19. december - ustavodajna skupščina s sedežem v Kninu razglasi Republiko Srbsko Krajino na ozemlju Hrvaške.


• 
  23. december -
  
  • 
    Državni zbor Republike Slovenije ratificira Ustavo Republike Slovenije; ta dogodek se v Sloveniji obeležuje kot dan ustavnosti.
  
  
  • 
    Nemčija prizna samostojni Slovenijo in Hrvaško.
  
  


• 
  25. december -
  
  • dokončno preneha obstajati Sovjetska zveza; Ruska sovjetska federativna socialistična republika se preimenuje v Rusko federacijo, ki postane naslednica nekdanje skupne države v mednarodnih odnosih.
  
  
  • 
    Kazahstan postane neodvisna država.
  
  
  • z razpadom Sovjetske zveze se konča hladna vojna.
  
  


• 
  26. december - bitka za oblast med vladajočo vojaško hunto in islamisti v Alžiriji preraste v državljansko vojno.

Rojstva |

• 
  12. januar - Pixie Lott, britanska pevka


• 
  20. januar - Polona Hercog, slovenska tenisačica


• 
  23. maj - Lena Meyer-Landrut, nemška pevka


• 
  17. avgust - Saša Golob, slovenska telovadka


• 
  24. december - Louis Tomlinson, angleški pevec

Smrti |

Freddie Mercury

• 
  11. januar - Carl David Anderson, ameriški fizik švedskega rodu, nobelovec (* 1905)


• 
  17. januar - Olaf V., norveški kralj (* 1903)


• 
  30. januar - John Bardeen, ameriški fizik, nobelovec (* 1908)


• 
  6. februar - Salvador Luria, italijansko-ameriški mikrobiolog, nobelovec (* 1912)


• 
  3. marec - William George Penney, britanski matematik in fizik (* 1909)


• 
  12. marec - Ragnar Granit, finsko-švedski fiziolog, nobelovec (* 1900)


• 
  1. april - Martha Graham, ameriška plesalka in koreografinja (* 1894)


• 
  3. april - Graham Greene, angleški pisatelj (* 1904)


• 
  4. april - Max Frisch, švicarski pisatelj in dramatik (* 1911)


• 
  21. maj - Rajiv Gandhi, indijski politik (* 1944)


• 
  26. junij - Ivan Kern, slovenski admiral (* 1898)


• 
  29. junij - Henri Lefebvre, francoski filozof in sociolog (* 1901)


• 
  24. julij - Isaac Bashevis Singer, ameriški judovski pisatelj, nobelovec (* 1902)


• 
  4. avgust - Jevgenij Dragunov, ruski konstruktor (* 1920)


• 
  2. september - Alfonso García Robles, mehiški diplomat in politik, nobelovec (* 1911)


• 
  7. september - Edwin McMillan, ameriški fizik, nobelovec (* 1907)


• 
  28. september - Miles Davis, ameriški glasbenik in skladatelj (* 1926)


• 
  12. oktober - Arkadij Natanovič Strugacki, ruski pisatelj in scenarist (* 1925)


• 
  24. oktober - Gene Roddenberry, ameriški scenarist in producent (* 1921)


• 
  23. november - Klaus Kinski, nemški igralec (* 1926)


• 
  24. november - Freddie Mercury, britanski glasbenik (* 1946)


• 
  1. december - George Stigler, ameriški ekonomist, nobelovec (* 1911)


• 
  6. december - Richard Stone, britanski ekonomist, nobelovec (* 1913)


• 
  15. december - Vasilij Grigorjevič Zajcev, ruski ostrostrelec in častnik (* 1915)

Nobelove nagrade |

• 
  Fizika - Pierre-Gilles de Gennes
  


• 
  Kemija - Richard R. Ernst
  


• 
  Fiziologija ali medicina - Erwin Neher, Bert Sakmann
  


• 
  Književnost - Nadine Gordimer
  


• 
  Mir - Aung San Su Či
  


• 
  Ekonomija - Ronald Coase
  

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: 1991